Že naši dedki in babice so se zavedali pomembnosti ohranjanja predmetov, ki so jih imeli v lasti. Lopato so popravili, uro in radio so nesli mojstrom, strgana oblačila šiviljam ali sami zašili. Posledično se ni zavrglo praktično ničesar. Kje smo torej v zadnjem času izgubili kompas in je postalo samoumevno, da takoj, ko nekaj “škripne”, že hitimo v trgovino? Ali ni bolj logično, da za električni aparat, ki se je ravnokar pokvaril, pokličemo mojstra in ga popravi? Da najljubše strgane hlače namesto na odpad nesemo k šivilji? Zakaj lastnine ne znamo več ceniti kot so jo včasih, jo popravit in ponovno uporabit?

Čeprav se tega niti niso zavedali, je bil včasih princip ponovne uporabe del družbe, danes pa je eno temeljnih področij krožnega gospodarstva in Zero Waste hierarhije. Z enim kilogramom zbranih rabljenih oblačil hkrati prihranimo 3,6 kg emisij CO2, 6000 L vode, 0,3 kg uporabljenih umetnih gnojil in 0,2 kg uporabljenih pesticidov. Ocenjujejo, da v EU na leto ustvarimo okoli 12,2 milijona ton tekstilnih odpadkov. Po podatkih Evropske komisije tekstil predstavlja do 4 % vseh komunalnih odpadkov v EU, kar bi glede na 451 kg na prebivalca v Sloveniji v letu 2015 lahko predstavljalo do 18 kg zavrženih oblačil na prebivalca na leto. Pri elektronskih in električnih odpadkih (e-odpadki) stanje tudi ni nič kaj boljše. V raziskavi leta 2015 so ugotovili, da na svetu nastane 41,8 milijona ton e-odpadkov na leto, do leta 2018 pa bi se lahko povečala na 50 milijonov ton. V Sloveniji je bilo leta 2013 na trg danih 28.493 ton (14 kg/prebivalca) e-opreme, zbranih pa le okoli 6.000 ton. Veliko te e-opreme bi se verjetno dalo še vedno popravit, podarit in ponovno uporabit.

Glavne prednosti ponovne uporabe za okolje so ohranjanje naravnih virov, zmanjševanje količine odpadkov, zmanjševanje porabljene energije in vode ter zmanjševanje uporabe kemičnih snovi. Prednosti obstajajo tudi za skupnosti, kjer ekonomsko šibkejši dobijo v uporabo stvari, ki si jih drugače nebi mogli privoščiti. Vsak potrošnik pa ob odločitvi za popravilo izdelka ali nakup rabljenega prihrani kar nekaj denarja.

Ko pomislimo, kaj smo do sedaj kupili, se jasno pokaže, da imajo bolj kakovostni izdelki daljšo življenjsko dobo, daljša obstojnost produktov pomeni tudi manjše obremenjevanje okolja. Na koncu ugotovimo, da nam manjše število kakovostnih izdelkov dejansko prinaša več za naš denar. Torej, manj = več.

Piše: Aleš Pungerčar, prostovoljec EBM

Viri:

• Recikliranje mešanic tekstilnih delov
• Odpadni tekstil je lahko tudi nova surovina
• Prebivalec Slovenije je v 2015 v povprečju proizvedel 451 kg komunalnih odpadkov, od tega 4 kg nevarnih
• Električni in elektronski odpadki – grožnja in izziv za človeka