Predstavljajte si, da so se vam strgale najljubše hlače. Bi jih znali zašiti sami ali odnesli v popravilo? Kaj pa, ko izgubite gumb na poceni puloverju?

Po izkušnjah Saše Nemec, ki te dni v sklopu projekta Repair-a-thon v podhodu Ajdovščina brezplačno popravlja oblačila, ljudje največkrat prinesejo v popravilo kose, na katere so čustveno navezani. Pri tem ni pomembno, ali gre za dizajnerski kos ali preprosto majico, ki je stala 5 eur: »popravljala sem denimo preprost nahrbtnik, s katerim je lastnica prepotovala polovico Evrope in se ni mogla ločit od njega. Kasneje mi je v popravilo prinesla še njeno poročno obleko,« v smehu doda.

Saša Nemec je združila diplomo iz tekstilnega oblikovanja in skrb za okolje ter pričela z organizacijo »Repair-a-thonov«, popravljalnih maratonov, kot jih rada imenuje sama. Projekt je pred štirimi leti prvič organizirala na Finskem, kjer je živela takrat. Po njenih opažanjih so tam prebivalci po eni strani bolj ozaveščeni, a je zaradi višjega standarda potrošnje še nekoliko več.

Projekt se je kasneje razširil po Evropi, letos pa kot del spremljevalnega programa BIO26I Skupno znanje, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost, drugič poteka tudi v Sloveniji.  Odzivi ljudi so dobri. Nekateri pridejo naključno mimo in ko začudeno ugotovijo, da jim nekdo stvari popravi zastonj, se vrnejo s kosi, ki potrebujejo popravilo. Saša ima v prostoru tudi dodatni šivalni stroj, na katerem vas lahko nauči, da si kakšno stvar popravite tudi sami.

Popravljalni maraton lahko v podhodu Ajdovščina obiščete še do konca tedna. V soboto in nedeljo, 8. in 9. 2. 2020, je časa za obisk še posebej veliko: Saša vas pričakuje med 11.00 in 18.00 uro. Poleg Zavetišča za zavržene rastline je prostor, kjer se lahko naučite marsikaj novega, vaša oblačila pa ob tem dobijo novo življenje.

Namesto kupovanja vedno novih modnih kosov (slabe kakovosti), pričnimo ceniti stvari, ki jih imamo. Z odgovornejšim odnosom do lastnega imetja bomo koristili sebi in okolju.

Piše in foto: Barbara Zorko