V svetu, kjer se vsakodnevno soočamo z izzivi onesnaževanja, izčrpavanja naravnih virov in naraščajočih količin odpadkov, koncept ponovne uporabe vedno bolj pridobiva na nekoč samoumevni pomembnosti. Ponovna uporaba ima izjemen potencial za spremembo našega načina razmišljanja in delovanja, saj omogoča podaljšanje življenjske dobe izdelkov, materialov in virov, namesto da bi jih po prvi uporabi zavrgli, sežgali ali reciklirali. Ta trajnostna praksa je ključen korak k oblikovanju bolj trajnostne prihodnosti, v kateri se zmanjšuje naš vpliv na okolje in ohranja dragocene vire za prihodnje generacije.

Embalaža za večkratno uporabo – sedem dejstev

Zavezništvo Rethink Plastic in koalicija 81 organizacij, ki jih sestavljamo nevladne organizacije — med njimi tudi Ekologi brez meja, podporniki in podjetja, v odprtem pismu pozivamo k konkretni vključitvi ponovne uporabe v uredbo o embalaži in odpadni embalaži. Pismu je priložen informativni list o 7 razlogih, zakaj je embalaža za s seboj, za večkratno uporabo, trajnostna alternativa v primerjavi z embalažo za enkratno uporabo.

1. Embalaža za večkratno uporabo je okolju in podnebju prijaznejša od embalaže za enkratno uporabo: emisije, povezane z embalažo za večkratno uporabo, so razporejene po njenem celotnem življenjskem ciklu. Ko je teh ciklov dovolj, so podnebju prijaznejša od embalaže za enkratno uporabo (npr. plastični kozarci za večkratno uporabo so ugodnejši od vseh običajnih alternativ za enkratno uporabo že po 10 ciklih, škatle za obroke za večkratno uporabo pa po povprečno 13-15 ciklih).
2. Čiščenje embalaže za večkratno uporabo porabi manj vode kot proizvodnja embalaže za enkratno uporabo: Več neodvisnih raziskav je pokazalo, da lahko porabo vode pri proizvodnji embalaže za enkratno uporabo štejemo za večjo v primerjavi s čiščenjem, kar zopet dvigne prizadevanja za uporabo embalaže za večkratno uporabo.
3. Embalaža za večkratno uporabo se reciklira, medtem ko embalaža za enkratno uporabo prepogosto konča v sežigalnici: proces proizvodnje in odstranjevanja embalaže za večkratno uporabo v sistemih za ponovno uporabo se na splošno dogajajo v bolj nadzorovanem okolju, saj delujejo znotraj sistema, ki vključuje ekonomske spodbude za vračilo embalaže. Torej, ko embalaža doseže konec življenjske dobe, jo je mogoče neposredno poslati nazaj operaterju sistema, kar zagotavlja varen in čist tok odpadkov. Še vedno pa se, kljub dobremu sistemu ločenega zbiranja odpadkov, preveč embalaže za enkratno uporabo znajde v zabojnikih za mešane odpadke, bodisi na poti ali v gospodinjstvu.
4. Spodbujanje uporabe lastne embalaže ne bo zadostovala ustvarjanju prehoda v sistem krožne embalaže: ‘Prinesi svojo embalažo’ ostaja koncept za nišo visoko motiviranih potrošnikov, kar pa ne prispeva dovolj k izenačitvi konkurenčnih pogojev med embalažo za enkratno uporabo in embalažo za večkratno uporabo, tudi če je na voljo popust, pogosto ni dovolj pomemben, da bi spodbudil to prakso. Zato je “prinesi svojo embalažo“ mogoče razumeti kot dopolnilni ukrep, kar pa ne zadošča za reševanje problema povečanja embalaže za enkratno uporabo ‘za s seboj’.
5. Varno polnjenje embalaže za večkratno uporabo je možno v skladu s higienskimi standardi: Ponovno polnjenje bodisi za ‘prinesi svojo’ bodisi za embalažo za večkratno uporabo v sistemu ponovne uporabe je mogoče dobro izvesti ob upoštevanju higienskih standardov. Prvič, zakonodaja o higieni živil (Uredba (ES) 852/2004) že ureja to prakso, saj zajema vse vidike higiene v vseh živilskih dejavnostih. Drugič, znotraj sistemov za ponovno uporabo embalaže ustrezna infrastruktura/logistika zagotavlja standarde higiene v celotnem procesu (distribucija, prevzem nazaj, pranje in ponovno polnjenje embalaže).
6. Papirna embalaža vrši pritisk na gozdove in povrhu vsega je ni vedno mogoče reciklirati: v EU se polovica vsega proizvedenega papirja trenutno uporablja za embalažo, pri čemer se po vsem svetu letno poseka tri milijarde dreves, da bi zadovoljili povpraševanje po papirni embalaži. Poleg tega, da krči gozdove je papirna embalaža pogosto prevlečena z drugimi materiali, kot sta plastika in aluminij, kar ne ustvarja le več odpadkov, ampak močno ovira recikliranje. Poleg tega je ta embalaža pogosto onesnažena s hrano, kar onemogoča recikliranje, zato večinoma konča na odlagališčih ali v sežigalnicah.
7. Najboljše prakse za celotno EU – zakonodaja in dobro uveljavljeni sistemi ponovne uporabe že obstajajo v bolj naprednih državah članicah: številne, kot so Francija, Portugalska, Nizozemska, Luksemburg in Nemčija, so v svoji nacionalni zakonodaji že uvedle posebne ukrepe, ki podpirajo ali obvezujejo uporabo embalaže za večkratno uporabo za skupino embalaže za hrano ‘za s seboj’ in HoReCa sektor. Poleg tega po Evropi že obstajajo številne prakse in pobude za ponovno uporabo embalaže namenjene hrani in pijači za s seboj.

Recikliranje ne bo rešilo problema odpadkov in odpadne plastike, zato je ponovna uporaba ključni ukrep. Dokazi o prednostih sistemov ponovne uporabe na vseh področjih že obstajajo. Sistemi ponovne uporabe so že dobro uveljavljeni v več državah EU in prav tako smo v preteklih letih videli vse več podjetij, ki se usmerjajo k modelu ponovne uporabe, vzpostavljajo boljše prakse in učinkovito zmanjšujejo količino odpadne embalaže na lokalni in nacionalni ravni. Po drugi strani pa sedanja zakonodaja EU o embalaži ni rešila vprašanja odpadne embalaže, saj se je izkazalo, da zmogljivosti recikliranja niti ne zadoščajo za obravnavo rastočih količin odpadne embalaže. Za prehod na ponovno uporabo ne potrebujemo več podatkov ali znanosti. Zdaj potrebujemo akcijo.

Piše: Alja Miklavčič, foto: Ella Oslon @ Unsplash